V petek, 10. 6., je za učence, ki se učijo nemško in ki so izkazali interes, potekala kuharska delavnica. Osrednja tema so bile jedi, ki so tipične za Avstrijo, Nemčijo in Švico. Učiteljica nas je razdelila v tri skupine: prva skupina se je ukvarjala s tipično nemško prehrano v Avstriji, druga s prehrano v Švici, tretja pa s prehrano v Nemčiji. V treh velikih posodah so nas čakale sestavine za jed, ki jo je kasneje morala vsaka skupina pripraviti. Najprej nam je učiteljica povedala, da pridejo do recepta za jed tako, da ustrezno razporedijo nemška poimenovanja za sestavine, ki so bila napisana v kuvertah pri vsaki skupini posebej. Naloga ni bila preveč zahtevna, saj smo si pomagali z zapisi na sestavinah, ravno tako smo smeli uporabljati spletne slovarje na mobitelih. Ko smo to uspešno opravili in pregledali besede, ki so bile nove in neznane, smo dobili recepte in odšli v gospodinjsko učilnico. Tam smo morali biti iznajdljivi, pregledati recept, narediti načrt dela, pripraviti posodo in stehtati sestavine. Jaz sem bila v skupini Avstrijcev, kjer smo imeli zahtevno nalogo, saj smo morali pripraviti »Germknödel« ali po slovensko kvašene cmoke z omako. Skupina Nemcev je pripravljala »Schwäbische Brezeln« oziroma nemške preste, skupina Švicarjev pa je morala pripraviti kar dve jedi, in sicer »Schweizer Wurstsalat« oziroma švicarsko solato s klobasicami in »Äpfelstrudel« oziroma jabolčni zavitek. Slednji skupini je na pomoč priskočila učiteljica Renata in jih usmerjala z nasveti. Med tem časom, ko je testo vzhajalo oziroma nismo imeli dela v zvezi s kuho, smo odšli v učilnico, kjer nas je čakal teoretični del delavnice. Učiteljica je za vsako skupino pripravila kratke članke o tipičnih jedeh v posameznih deželah. Članke smo morali prebrati, izpisati pomembne podatke, pred večerjo pa smo morali po skupinah predstaviti, kar smo prebrali. Zelo zanimiva mi je bila naloga, kjer smo morali prevesti poimenovanja za posamezno jed, ki se v nemščini imenuje drugače kot v avstrijski nemščini, hkrati pa je zelo sorodna slovenščini (npr: Pfannkuchen – Palatschinken – palačinke). Na tem seznamu se je našlo veliko besed. Ko smo opravili s teoretičnim delom, smo se vrnili v gospodinjsko učilnico, dokončali svoje jedi, jih nesli v šolsko kuhinjo, kjer so nam kuharice prijazno pripravile pečico in nam razložile uporabo le-te. Medtem ko so bili naši izdelki v pečicah ali v hladilniku, smo pomivali umazano posodo. Ko so bile jedi pripravljene za postrežbo, je skupina Švicarjev poskrbela za pogrinjke, ostali pa smo na mize prinesli jedi, ki smo jih pripravili. Zaželeli smo si »guten Appetit« in pričeli jesti. Bila je prijetna delavnica in je hitro minila, naučili smo se veliko novih besed in kuharskih postopkov. Še posebej pa nam bo ostal v spominu okus prestic, kjer smo se naučili predvsem to, kaj se zgodi, če se ne zdržimo recepta. Učiteljica Anita je neuspelo jed komentirala tako, da je tudi »sacherca« nastala, ko je kuharski mojster pripravljal čisto drugo sladico, ki ni uspela, a je nastala slavna »sacher« torta. Razšli smo se zadovoljni, siti in s predlogi, kaj bomo kuhali na naslednji delavnici.
Patricija Martič, 9. razred