September je mesec, ko so v ospredju novinci, ki jih vzgojitelji sprejmemo kot nov in nepopisan list papirja. Tudi v skupini Srčki je bilo tako, kajti deset otrok je iz poznanega domačega okolja prestopilo na pot, polno neznank.
Prvi teden v vrtcu nam je bilo kar nekako lahko, saj je bil z nami po en starš. Ko pa smo ugotovili, da mamice ni več, ko smo si jo zaželeli, pa se je vključil alarm. Pri nekaterih močnejši in daljši, drugi pa so kmalu ugotovili, da bo v vrtcu morda tudi zanimivo, zabavno …
Počasi je uvajalno obdobje za nami in postali smo sproščeni, joka je samo še za pokušino.
Srčki se že veselo igramo, se plazimo, raziskujemo in spoznavamo, ustvarjamo, plešemo, poslušamo pesmice, spoznavamo bibarije in prstne igre. Nekateri že veselo hodimo ob vozičku, ostali pa smo se z velikim vrtčevskim vozičkom odpravili na sprehod po igrišču in po Podbočju … Radi bivamo na terasi, kjer se prevažamo s poganjalčki, se žogamo, gugamo, skratka se igramo in uživamo ter raziskujemo okolico.
Barbara Mežič, vzgojiteljica
