Nekega dne sva s Sonjo otrokom na mizo nastavili koruzo. Želeli sva jim približati star običaj, ki gre počasi v pozabo. Kmalu so k njej prišli otroci. Nekaj časa so jo opazovali, potem pa sva jim pokazali, kako se koruza ruži. Za otroke je bila to beseda, ki je niso poznali, prav tako še niso ružili koruze. Bili sva presenečeni, koliko časa so pri tem opravilu vztrajali.

Razbita buča je pravljica, ki otroke vedno očara. Najprej sva jo zaigrali s Sonjo, potem pa sva lutke prepustili otrokom, da so se preizkusili v igranju.

Zunaj sva otrokom ponudili padalo in skupaj smo ustvarjali valove, hodili z njim in lovili žogo, ki smo jo vrgli na padalo. Otroci so najbolj uživali, ko so se skrili pod padalo in čakali, da pade nanje.

Tudi dež nam ni preprečil bivanja na prostem. Obuli smo škornje, vzeli dežnike in že smo hodili po mokrih tleh.

Svetovni dan hrane smo obeležili tako, da smo se pogovarjali o zelenjavi, jo sami rezali, potem pa še pojedli. Najbolj slasten je bil oranžni korenček.

Helena Banič, vzgojiteljica

Dostopnost